Pred 65 leti se je v tovarni v predelu Stöcken začela proizvodnja Volkswagnovega Bullija
Pri 65 letih še zdaleč ni za v pokoj: legendarni Volkswagnov kombi, ki mu navdušenci ljubkovalno rečejo Bulli, v tovarni znamke Volkswagen Gospodarska vozila v predelu Hannover-Stöcken proizvajajo že od 8. marca 1956. Od takrat je bilo v tej tovarni izdelanih več kot 9 milijonov Bullijev. Trenutno v tovarni potekata temeljita modernizacija in prestrukturiranje proizvodnje. Z začetkom proizvodnje novega Multivana v letošnjem letu in modela ID. BUZZ bodo v Hannovru prvič sočasno izdelovali vozila s klasičnim, priključno¬hibridnim oz. popolnoma električnim pogonom.
V kinodvoranah se je vrtela komedija Charleyeva teta s Heinzom Rühmannom v glavni vlogi, iz majhnih tranzistorskih radiev je igral hit Elvisa Presleyja Love me tender. Nemci so odkrili svojo ljubezen do avtomobilov: napočil je čas novega gospodarskega čudeža. Volkswagnov Hrošč je bil najbolje prodajano osebno vozilo leta 1955, v tistem letu je tudi presegel mejo enega milijona. Tudi Bulli je bil zelo iskan. Proizvodna zmogljivost v matični tovarni v Wolfsburgu, kjer so Bullija proizvajali že od leta 1950, še zdaleč ni zadostovala za pokrivanje povpraševanja. Do kupcev je bilo treba razvažati kruh, pivo in polpete. Tudi potrošniški izdelki, kot so bili televizorji in hladilniki, so morali biti karseda hitro in varno dostavljeni kupcem. V ta namen so trgovci in obrtniki potrebovali neuničljivo vozilo, kot je bil Bulli.
Takrat se je več kot 235 mest in občin prijavilo, da bi postali nova lokacija za načrtovano tovarno Transporterjev. Heinrich Nordhoff, generalni direktor družbe Volkswagenwerk GmbH in poznejši predsednik uprave družbe Volkswagen AG, je nadzorni svet uspel prepričati o svojem favoritu za tovarno – Hannovru. Bistvene prednosti so bile neposredna bližina prekopa Mittellandkanal in obstoječa ranžirna postaja. Nordhoff je že takrat dejal: “Vrednosti podjetja ne določajo zgradbe in stroji, pa tudi njegovi bančni računi ne. Edino, kar je pri podjetju vredno, so ljudje, ki so v njem zaposleni, in njihova miselnost.”



Na začetku je v zasneženi zimi z gradnjo začelo 372 delavcev. Že konec marca 1955 je na gradbišču delalo 1.000 ljudi. Mehka, blatna tla je bilo treba zaradi začetka toplejšega vremena utrditi z dovozi iz plohov, da so tovornjaki lahko dostavljali gradbeni material. Na sami lokaciji je zraslo tudi majhno, provizorično mesto – z gradbenimi pisarnami, oskrbovalnimi barakami, barakami za prenočišča in menzami v šotorih. Hitro so se tukaj naselili tudi podjetni trgovci s prodajnimi stojnicami.
Po samo 12 tednih so bile stene visoke že več kot štiri metre. 28 žerjavov je delalo brez prestanka, 22 velikih mešalnikov je dnevno zmešalo 5.000 kubičnih metrov betona. Skupno so premaknili 1.750.000 kubičnih metrov zemlje – to je takrat ustrezalo 256.000 naloženim tovornjakom.
Od maja 1955 je dnevno na ogromnem gradbišču delalo okrog 2.000 delavcev. Za vlivanje betona so porabili 600.000 kvadratnih metrov opažnega lesa. Za primerjavo: “S tem bi lahko zgradili en meter široko leseno brv od Wolfsburga do Basla,” je zapisal eden od novinarjev tistega časa.
Istočasno je Volkswagen že usposabljal nove delavce za proizvodnjo Transporterja. Z vlakom, ki je vozil posebej zanje, so se vsak dan ob 4.10 uri z glavne železniške postaje odpeljali v Wolfsburg, kjer so spoznavali proizvodnjo Bullija. 3.000 zaposlenih naj bi bilo dovolj za nemoten začetek proizvodnje. V samo nekaj tednih je bila karosernica pripravljena, februarja 1956 je bil dokončan tudi večtirni, 10 km dolg železniški priključek do tovarne.



Do danes so v tovarni VW GV Hannover-Stöcken proizvedli več kot 10 milijonov vozil. Trenutno tam poteka proizvodnja modela T6.1, še v letošnjem letu pa bo stekla proizvodnja novega Multivana (s klasičnim in s priključnohibridnim pogonom). V naslednjem letu se bo v Hannovru začela velikoserijska proizvodnja prvega popolnoma električnega modela znamke Volkswagen Gospodarska vozila: modela ID. BUZZ. In zgodovina Bullija iz Hannovra se bo nadaljevala.