Dobre ideje vedno najdejo pravo mesto. Tudi stari dostavniki so še vedno aktualni, še zlasti, če dobijo novo vsebino. Takšno je nekdanjemu gasilskemu kombiju IMV 1600 vdihnila Kranjčanka Tanja Švegelj, ki z rdeče modrim dostavnikom prevaža in toči slovenska butična piva. Ideja se je rodila iz Tanjine želje, da bi se ukvarjala z butičnim pivom. Toda tovrstne prodajalne niso več spadale pod inovativne zamisli, strežba v lokalih pa podjetni gospe v najboljših letih ni dišala. Potem se je zgodilo, da so lepega dne prijatelji na družabnem omrežju objavili sliko iz Avstralije, na kateri je bil Volkswagnov T1 s šestimi točilnimi pipami za pivo in…
»To je to, to bi rada počela,« si je rekla Tanja in se podala na lov za ustreznim starodobnim dostavnikom. »Najprej sem seveda hotela T1, a sem se zelo hitro ustavila, saj gredo cene tudi zelo zdelanih v nebo. S prihranki in z denarjem, ki sem ga namenila za opremo, sem segla do IMV-jevega kombija Ta se je nenazadnje lepo vklopil v celotno zgodbo, saj je slovensko vozilo, jaz pa sem želela delati s slovenskimi butičnimi pivi. Iskanja kombija sem se lotila zelo na široko in najprej sem našla enega s stekli, ampak revež je bil v zelo slabem stanju. Je pa bila to kar dobra izkušnja, kako se dostavnika ne kupuje, saj sem ga drago plačala in potem krepko pod ceno tudi prodala…« Prvi kandidat je bil res dotrajan, imel je pokvarjene zavore, treba je bilo na novo narediti vse napeljave…
Ko je Tanja iskala dele, so prišli namigi, kje bi lahko dobila ustrezen dostavnik. Eden od kolegov ji je povedal, da pred kranjsko tehnično bazo AMZS stoji rdeč IMV 1600, ki je bil v lasti društva ljubiteljev starodobnikov. »Bili so ga pripravljeni prodati in hitro smo se zmenili. Bil je vozen in zdelo se jim ga je škoda imeti zgolj za to, da so ga enkrat letno odpeljali na parado. Bil je v dobrem stanju, le prebarvali smo ga v ustrezne barve. Je letnik 1976, najprej je služil kot gasilsko vozilo v Gorenjski predilnici v Škofji Loki. Ne vem, koliko kilometrov je imel za seboj, prav veliko verjetno ne, zamenjali smo števec in se lotili predelav. Predelave so bile skoraj izumiteljsko delo – glede na to, da do takrat nisem natočila niti enega piva, so bile kar precejšen zalogaj. Kolegi pivovarji so me na številnih »seansah« poučili o točilnih aparatih in vsem ostalem. Največji problem je bil, kam speljati vroč zrak, ki ga proizvaja avtomat za hlajenje piva, saj je v kombiju poleti že brez tega dovolj vroče. Zelo smo se ubadali s tem, nazadnje smo izrezali dve luknji – skozi eno se dovaja svež zrak, skozi drugo odvaja toplota. Vedno rabim tudi elektriko za stroj, ki hladi pivo. Naenkrat imam lahko priključenih šest sodov po 50 litrov, večinoma imam 30-litrske. Največ sem peljala 20 sodov, upehal se je le v Trojanski klanec,« o svojem TANKRju pripoveduje Tanja. Ime TANKR se je izmisli oblikovalec, ki je Tanji razložil, da je to skovanka – ona je Tanja iz Kranja in pripelje nekaj za tankat…
Do lanskega decembra je IMV-jev dostavnik z 1,6-litrskim Renaultovim bencinskim motorjem delal brez težav. Včasih je zaradi slabše električne napeljave sicer odpovedal sredi vožnje, zato je bila vožnja z njim precej adrenalinska. Nato je prišlo do resnejše okvare in s kar precej truda so ga popravili.
»Z njim grem povsod po Sloveniji Murske sobote do Bohinja, Tolmina, Poljanske doline, Koroške, Primorja, prišla sem do avstrijskega Gradca. Povsod je atrakcija, vsi so večinoma navdušeni nad njim, tudi ženske imajo zelo rade butično pivo. To je zdaj moj posel, če nič ne investiram, če ni večjih popravil se da leto preživeti, letos mi bo morda celo uspelo. Nisem še sicer uspešna podjetnica, se pa povpraševanje dviga, verjetno bo treba poiskati še enega podobnega. Seveda bo IMV, imel bo dve točilni pipi manj, ker mi ni uspelo pogosto stočiti šest sodov piva in potem se pokvari. Oddajam ga tudi v najem za poroke, fantovščine privatne zabave, vedno ga na lokacijo pripeljem sama, ker je delikaten oziroma zanimiv za vožnjo. To je drug svet kot v sodobnih avtomobilih, gre počasi, brez nervoze, speljevanje je počasno, zavore so posebne, porabi približno 13 litrov bencina na 100 kilometrov, kar za tiste čase, ko je bil nov, ni bilo veliko. Pozimi vžiga, je tudi malo nagajal, ni imel moči potem sva z mehanikom, ki me je ob vsaki uri vesel, ugotovila, da je treba nastaviti platinske kontakte. Imeli bomo tudi malo pavze, da ga bomo malce pripravili, popravili zavore, da bo nared pred decembrskimi prireditvami. Nekaj znam popraviti tudi že sama, tudi prejšnji lastniki so me povprašali ali kaj znam. Rada imam ta posel in druščino, ki pozna in ceni dobro butično pivo, tudi slovenski pivovarji so fejst fantje, niso pa pripravljeni kaj dosti financirati tega potujočega projekta« malo za šalo in veliko zares dodaja Tanja Švegelj.
