Odprti terenski dostavniki so vse bolj priljubljeni pri tistih, ki si želijo, da bi avtomobil združeval terenske zmogljivosti, limuzinsko udobje in tovorno prostornost. Za nekatere uporabnike je takšen štirikolesnik predvsem delovni stroj, spet drugim služi tudi kot vsestransko vozilo za dnevne delovne naloge in za večerno vožnjo v središče mesta na gledališko predstavo.
Toyotin odprti terenski dostavnik, ki letos proslavlja pol stoletja obstoja, je bil skozi osem generacij bolj delovni stroj kot kaj drugega, a »mehčanje« mu je predvsem v zadnjih dveh izvedbah prineslo tudi dobršno mero drugih lastnosti. In če vam je veliko do tega, da vsa bodo s takšnim avtomobilom zagotovo opazili, je prava rešitev jubilejni paket z imenom Invincible (nepremagjiv). Od običajnih Hiluxov se »nepremagljivi« loči po dodatnih plastičnih bočnih oblogah, na kolesih so bolj grobe terenske gume, nad tovornim prostorom zaščitni lok, vse skupaj pa je začinjeno še z dodatnim grafičnim okrasjem. Skozi prizmo voznih lastnosti gre torej za klenega poltovornega terenca, ki ga zaznamujejo precej oglate karoserijske linije, ki so spredaj nekoliko ublažene s klinastim nosom, s kromom na maski hladilnika, dnevnimi svetilkami s svetlečimi diodami in impresivnimi aluminijastimi platišči.
Voznikovo delovno mesto razkriva razmeroma sodobno armaturno ploščo s preglednimi merilniki in nekoliko razmetanimi stikali, kar od voznika zahteva nekaj privajanja za nemoteno upravljanje. Sredino armaturne plošče zaseda velik in pregleden komunikacijski zaslon na dotik, ki z razmeroma enostavnim uporabniškim izbirnikom služi radijskemu sistemu, brezžični povezavi s telefonom, potovalnemu računalniku in navigaciji. Pod njim so stikala za upravljanje klimatske naprave, precej očem skrito pa je vrtljivo stikalo za izbiro pogona.
Za vzpon do voznikovega sedeža je potrebna kar dobra gibčnost, kajti oddaljenost od tal ni zanemarljiva. Sedenje spredaj je prostorsko razkošno, nekoliko manj pa so z odmerjenimi centimetri zadovoljni potniki na zadnji klopi, ki na cesti tudi bolj občutijo poskakovanje po cestnih grbinah, kajti zadaj ima Hilux listnate vzmeti. Seveda zaradi poltovornjaškega karakterja ne more biti kaj dosti drugače in po drugi strani je Hiluxa dovoljeno obtežiti kar z dobro tono teže potnikov in tovora. Tako kot pri večini tovrstnih vozil, je odprt tovorni prostor, ki ga lahko zapira aluminijasta navojnica ali pa različne nadgradnje, obložen z odporno nedrsečo plastiko. Kaj se vozi na zadnjem delu, je seveda odvisno od domišljije in potreb uporabnikov, seveda z omejitvami širine in dolžine.
Tako kot tekmeci, je tudi Toyota novi generaciji Hiluxa namenila nov (prostorninsko manjši) motor. Kljub temu, da ima 2,4 litra gibne prostornine, turbodizelski štirivaljnik razvije razmeroma skromnih 110 kilovatov (150 KM), ki morajo poganjati več kot dve toni težko vozilo. Pogonski stroj je sicer prožen, v nekaterih območjih vrtljajev še vedno tovornjaško robat, vendar mu del energije pobere šeststopenjski samodejni menjalnik. Slednji sicer večinoma prestavlja gladko in brez zoprnih sunkov, vendar občasno predolgo vztraja v posamezni prestavi, zaradi česar se zdi, da je motor nekako preveč zadušen. To se zlasti občuti med vožnjo po odprtih cestah, ko ob odločnejšem pritisku na plin motor sicer zarohni, vendar ne iztisne iz sebe toliko kot pričakuje voznik.
Na brezpotjih je Hilux nesporno med najbolj prepričljivimi odprtimi terenskimi dostavniki. Priključljivi štirikolesni pogon v sodelovanju z gumami, ki se lahko spoprijemajo tudi s slabšimi voznimi podlagami, deluje suvereno, ko se začne zapletati, sta v pomoč še zadnja diferencialna zapora in reduktor motorne moči. Precej drugače je s Hiluxom na asfaltnih cestah. Gume z grobim profilom povzročajo več vibracij in hrupa, voznik pa ima kar precej dela z vzdrževanjem smeri, ampak v tem avtomobilskem razredu tudi tekmeci ne slovijo z vzorno vodljivostjo. V prometno zatrpanih mestnih središčih sta dolžina in širina seveda kar precejšnji oviri za iskanje ustreznega parkirnega prostora. Zato je kamera za pregled nad zadnjim delom vozila skupaj s parkirnimi tipali spredaj in zadaj, kar dobrodošel, če ne že kar nujen del voznikove asistenčne opreme.
»Nepremegaljivi« Hilux je torej vsaj na zunaj nekoliko bolj uglajen mešanec med delovnim strojem, terenskim poltovornjakom in prostočasnim vozilom. Vsekakor primeren za tiste, ki se radi podajo izven urejenih cest na kakšen makadam in tudi bolj zahtevno brezpotje.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: Toyota Hilux 4×4 Executive 2.4 D-4D, odprto terensko dostavno vozilo, 5 sedežev, dvojna kabina, odprt tovorni prostor.
motor in menjalnik: štirivaljni, dizelski s turbinskim polnilnikom in neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu, nameščen spredaj prečno, gibna prostornina 2393 ccm, 110 kW (150 KM) pri 3400 v/min, največji navor 400 Nm pri 1600 – 3400 v/min, emisijski standard EURO 6, prenos moči na zadnji ali vsa štiri kolesa, 6-stopenjski samodejni menjalnik.
mere in mase: dolžina 5,330 m, širina 1,800 m, višina 1,815 m, medosna razdalja 3,085 m, dolžina tovornega prostora 1,555 m, masa praznega vozila 2175 kg, največja dovoljena masa 3210 kg, dovoljena obremenitev strehe – kg.
vzdrževanje in jamstvo: 2-letna osnovna garancija, 5-letno jamstvo brez omejitve km.
Cena osnovne izvedbe, brez popustov in dodatne opreme: 40.420 EUR (Toyota Slovenija, Ljubljana)
