Na cestah z gostim prometom v Nemčiji in v drugih evrsopskih državah zlasti v času poletnih počitnic pogosto in na videz brez pravega vzroka prihaja do tako imenovanih fantomskih prometnih zastojev. Te zoprne zastoje največkrat povzročijo človeški dejavniki – na primer vključevanje v promet brez uporabe smernikov, motnje med vožnjo, neustrezen način vožnje in dolgi odzivni časi ali nepotrebno zaviranje. Ko en voznik zavre, sledi verižna reakcija, saj nenadoma zavirajo tudi vsi drugi in tok vozil se lahko hitro ustavi.
Pri Fordu so skupaj z raziskovalci univerze Vanderbilt, zasebne raziskovalne in izobraževalne ustanove iz Tennesseeja v ZDA, nazorno prikazali, da bi bilo možno takšne zastoje zmanjšati na minimum s široko uporabo asistenčnih sistemov. Prilagodljivi tempomat (ACC) lahko samodejno upočasni in nato spet pospeši vozilo, da ohrani tempo in razdaljo do vozila, ki vozi spredaj, vozniku pa na ta način prihrani napor, motnje in slabo voljo.



Na zaprtem Fordovem poligonu je 36 voznikov poskrbelo za simulacijo običajnega prometa na avtocestah in pri tem uporabilo prilagodljivi tempomat. Nato so progo prevozili še enkrat, a brez uporabe tehnologije – sami so morali poskrbeti za zaviranje in pospeševanje vozila. Pri vožnji s prilagodljivim tempomatom je bil vpliv dogodka z zaviranjem veliko manjši kot pri vožnji brez uporabe te tehnologije. Celo v primeru, da je bil prilagodljivi tempomat aktiviran samo v vsakem tretjem vozilu, je test pokazal podobne pozitivne učinke na promet. Med prikazom so na ovalu za hitrostne preizkušnje na zaprtem poligonu simulirali promet na avtocesti s tremi voznimi pasovi, na vsakem pa je vozilo 12 vozil. Prvo vozilo na vsakem pasu je upočasnilo s 97 km/h na 64 km/h, da bi tako ponazorilo motnjo v prometu. Brez prilagodljivega tempomata so vozniki zavirali veliko močneje od vozila pred sabo, kar je povzročilo val zaviranja, ki je bil vse bolj izrazit vzdolž niza vozil na voznem pasu
Prejšnji raziskovalni projekt, ki so ga ob financiranju EU izvedli v Fordovem raziskovalnem in inovacijskem centru v Aachnu v Nemčiji, je presenetil s sklepom, da bi lahko vozila, opremljena s prilagodljivim tempomatom in tehnologijo opozarjanja na nevarnost naleta, preprečila ali vsaj zmanjšala posledice več kot petih odstotkov nezgod s telesnimi poškodbami na avtocestah, voznikom bi lahko prihranila 3 milijone v zastojih izgubljenih ur letno, porabo goriva v osebnih vozilih pa bi na ta način zmanjšali za tri odstotke.
Leta 2017 je vsak voznik zaradi zastojev na vrhuncu sezone v povprečju izgubil 30 ur v Nemčiji in 31 ur v Veliki Britaniji. Vozniki v Londonu so zaradi zastojev v najbolj kritičnih obdobjih izgubili kar 74 ur – več kot tri cele dneve. Prometni zastoji v letu 2017 so voznike v Nemčiji stali 80 milijard evrov, britanske voznike pa 37 milijard funtov (pribl. 41,5 milijarde evrov)