Dostavniki ameriškega porekla so na slovenskih cestah zelo redek pojav, zato veljajo za prave eksote. Mednje spada tudi Chevrolet Express, ki je bil nekoč v službi pri kranjskih reševalcih, zdaj pa je že kar nekaj let v lasti Iztoka Bolteza, direktorja in lastnika znanega vulkanizerskega servisa v gorenjski prestolnici.
Američan s kranjskimi registrskimi tablicami je v vseh pogledih polnoleten. V službo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kranj je kot urgentno reševalno vozilo prišel leta 1997. Začetno navdušenje nad pridobitvijo je kmalu uplahnilo, kajti motorno zajetno podprti Chevrolet je bil s 5,7-litskim bencinskim osemvaljnikom požrešen, glasen, neroden in zaradi pogona na zadnji kolesi, v zimskem času tudi omejeno uporaben. Kmalu so tudi ugotovili, da je Express zahteven in drag za vzdrževanje, kajti večino rezervnih delov je bilo treba naročiti z ameriške strani Atlantika in tudi izurjenih mehanikov, ki bi se hoteli ukvarjati z njim, ni bilo lahko najti. Kljub temu je fluorescentno rumeni dostavnik s kar precej okvarami, nekaj praskami in tudi eno ne povsem nedolžno nesrečo, pri kranjskih reševalcih preživel skoraj dvanajst let. Ko so se odločili za prodajo, je imel za seboj že skoraj 300.000 kilometrov, oziroma bolje rečeno, ustrezno protivrednost milj, kajti števec pač meri v tej enoti.
Leta 2009 je torej 5,55 metra dolgi dobre 2,3 tone težki Chevrolet Express končal svojo vlogo urgentnega reševalnega vozila, in, ko nadaljnja usoda še ni bila jasna, je zanj slučajno izvedel Iztok Boltez. Vozilo ni bilo v ravno zavidljivem stanju, a Iztoku je bil všeč prav zaradi svoje eksotičnosti (v svoji avtomobilski zbirki ima med drugim tudi starejšega Jeepa Wranglerja), posebej pa ga je navdušil zvok bencinskega osemvaljnika s 190 kilovati (258 KM). No, odločilni dejavnik je bila tudi cena, a se takrat novi lastnik najbrž ni zavedal, koliko ga bo stala temeljita prenova. Nekdanjemu rešilcu so odstranili modre luči, sireno (tudi ta je bila v primerjavi z ostalimi rešilci nekaj posebnega), medicinsko opremo in še nekaj drugih delov. Iztok je živahno rumeno karoserijo dal prebarvati v motno črno, temeljito obnovil motor in vse ostale pogonske sklope ter predelal notranjost. Za notranjo arhitekturo in opremo, ki služi potovalniku, je poskrbel Stane Rant. Namesto bolniškega postelje sta zdaj v Expressu dve udobni ležišči, zasilna kopalnica in vsa ostala oprema za kampiranje. Ne manjkata tudi ogrevanje in klimatska naprava.
Zaradi izjemne bencinske žeje (tovarna navaja porabo 15,7 litra bencina na 100 kilometrov) se je Iztok Boltez odločil za predelavo na plin, kajti v realnosti Chveroletov dostavnik popije kar okoli 21 litrov bencina. S tako predelanim vozilom je obredel že dobršen del Evrope in nekajkrat se je zaradi različnih okvar komaj privlekel domov. Kljub relativno visokim stroškom vožnje in vzdrževanja (vse nadomestne dele je treba naročiti iz ZDA in nanje je treba čakati tudi dva tedna), sedanji lastnik za svoj štirikolesnik, ki služi tudi promociji podjetja, skoraj ne najde slabe besede. Nenazadnje se takrat, ko odpove poslušnost, z njim ukvarjajo v Avtoservisu Eržen v Škofji Loki, poleg tega pa ima za seboj že več kot 550.000 kilometrov. In vožnja z njim je res nekaj posebnega, še zlasti za ušesa, ki znajo prisluhniti mogočnemu grgranju bencinskega osemvaljnika in žvižganju štiristopenjskega samodejnega menjalnika ter za roke, ki se morajo privaditi nenatančne prestavne ročice ob volanu in pretirano posrednega volanskega mehanizma…
