Francoski Renault ima v svoji bogati zgodovini tudi več kot stoletje izkušenj z lahkimi gospodarskimi vozili. Prvi škripajoči in ropotajoči dostavnik Type C je po francoskih luknjastih cestah zapeljal leta 1900 in to je bilo eno prvih lahkih gospodarskih vozil z lastnim pogonom. Preprosti bencinski motor je razvil tri in pol konjske moči, dovoljena obtežitev je znašala 250 kilogramov, uporabljali so ga predvsem za prevoz mleka.
Louis Renault je bil seveda dovolj razgledan, da je kmalu ugotovil kakšne prevozniške potrebe imajo obrtniki, trgovci in drugi, zato so kmalu nastala tudi vozila za gasilce, policiste, komunalne službe in druge obrtno servisne dejavnosti. Pravi razcvet so lahka dostavna tovorna vozila doživela po drugi svetovni vojni in pri Renaultu so leta 1947 predstavili dostavnik z oznako Type 206 C1. Robustni dostavnik je bil eden od simbolov povojne obnove Francije pod taktirko generala Charlesa de Gaulla. Vozilo z velikimi kolesi in kratko medosno razdaljo je kmalu postalo nepogrešljivo transportno sredstvo po vsej Franciji je lahko prepeljalo tono tovora, za pogon pa je skrbel 2,4-litrski vrstni motor z 48 konjskimi moči ter tristopenjskim ročnim menjalnikom.
Zgodnja šestdeseta leta je med Renaultovimi lahkimi gospodarskimi vozili v največji meri zaznamoval model Estafette. Zasnoval ga je Guy Grosset-Grange, ena glavnih značilnosti je bilo ravno dno, s katerim so optimizirali tovorni prostor. Estafette je za Renault predstavljal svojevrstno prelomnico tudi zato, ker je bil prvo njihovo vozilo s pogonom na prednji kolesi. Poleg tega je imel dostavnik še neodvisno vpetje koles, bočna drsna vrata na obeh straneh in nad sprednji kolesi potisnjen vozniški del kabine. Estafette so javnosti prvič predstavili leta 1959, poleg osnovne potniške in tovorne različice so bile sčasoma na voljo še izvedba z odprtim tovornim prostorom in kot šasija za različne nadgradnje, med drugim je vozilo uporabljala tudi francoska policija. Sprva je bil pogonu namenjen 845-kubični motor, takšen kot se je vrtel v legendarnem Renaultu 4, medtem, ko je vozilo svojo dolgoletno kariero leta 1980 končalo z 1,3-litrskim bencinskim motorjem. V vseh letih so izdelali 533.000 primerkov in po dobrih dveh desetletjih so Estafette, ki je bil tudi navdih za novomeški IMV, nadomestili s prvo generacijo Trafica.
Še pred tem se je Renault, ki ga poznamo tudi po servisni različici Renautla 4 z razširjenim tovornim prostorom, preizkusil v še enem, danes precej zanimivem razredu lahkih gospodarskih vozil. Leta 1950 so namreč predstavili model Colorale, za katerega trdijo, da je bil pravzaprav prvo športno terensko vozilo v sodobni avtomobilski zgodovini. Colorale je bil na voljo v precej različnih izvedbah, tudi kot odprti terenski dostavnik, ki ga je bilo dovoljeno obtežiti z 800 kilogrami tovora. Poganjal ga je 2,4-litrski štirivaljni bencinski motor z 58 konjskimi močmi, imel je štiristopenjski ročni menjalnik s prestavno ročico ob volanu, na voljo je bil tudi štirikolesni pogon. Zaradi prodajnega neuspeha so celotno paleto različic ukinili leta 1957 in Renaultova pionirska zgodba v tem razredu se je dokaj klavrno končala.
A kljub občasnim padcem, pri Renaultu niso obupali. Med drugim so bili med prvimi proizvajalci, ki so v lahkih gospodarskih vozilih preizkusili električni pogon. Že leta 2002 je elektrika gnala prvo generacijo Kangooja, ki je, zanimivo, z enim polnjenjem baterij lahko prevozil do 90 kilometrov in dosegel najvišjo hitrost 130 kilometrov na uro, to pa ni bistveno slabše kot zmorejo dandanašnji dostavniki. Danes je Renault med vodilnimi znamkami pri električnih dostavnikih, z električnim pogonom sta namreč lahko opremljena Kangoo in Master, imajo pa tudi mali dostavnik Twizy.
Renault danes velja za enega vodilnih pri lahkih gospodarskih vozilih. Lani so s 434.000 vozili dosegli nov prodajni rekord, od leta 2011 pa so prodajo povečali kar za 40 odstotkov. Vozila prodajajo v 110 držav, lahka gospodarska vozila pa izdelujejo v treh evropskih tovarnah ter v Argentini, Braziliji in Maroku. Leta 2015 so vzpostavili storitev Renault Pro+, ki je namenjena izključno uporabnikom lahkih gospodarskih vozil. V 41 državah je specializirana mreža 650 Renault Pro+ centrov, polege tega pa Renault sodeluje s 400 predelovalci in nadgraditelji v 29 državah.
