Druga generacija najbolj množičnega Renultovega dostavnika je bila predstavljena leta 2001 in od takrat je postajal priljubljen pri obrtnikih in izposojevalnicah vozi, v potniških izvedbah pa tudi pri družinah. Z aerodinamično oblikovanim sprednjim delom in kupolasto streho je bil taktratni Trafic pravo nasprotje svojega predhodnika, hkrati pa tudi eden prvih znanilcev pomembnosti estetskega oblikovanja med lahkimi gospodarskimi vozili. Za takratnega novinca so bili značilni tudi udobna kabina, enostavna uporaba in dobra opremlejnost, pri Reanultu pa so ponudili tako dizelske kot bencinske motorje. Potem, ko sta bila turbodizelska štirivaljnika sprva na voljo v 1,9- in 2.0-litrski izvedbi, je po manjši prenovil v letu 2006 prevladal večji motor z zmogljivostjo 66 ali 85 kilovatov (90 in 115 KM), obakrat v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Kupci so lahko izbirali med dvema različnima dolžinama in dvema višinama strehe, medtem, ko je tovorni prostor lahko meril od 5,3 do 8,7 kubičnega metra. Na zadku je bilo mogoče izbirati med dvižnimi ali krilnimi vrati, drsna vrata so bila lahko na enem ali obeh bokih.
Leta 2010 je bil Trafic ponovno prenovljen, namenili so mu spremembe tako imenovane tretje faze. Postal je bolj vozniško prijazen, nekoliko je bila spremenjena armaturna plošča, več je bilo odlagalnih predalov. Najbolje opremljene verzije so imele serijsko klimatsko napravo, dodatno tudi navigacijski sistem, možnost priključitve mp3 predvajalnika in brezžično povezavo z mobilnim telefonom. Pri Renaultu so optimizirali tudi 2,0-litrski turbodizelski motor, serijski protiblokirni zavorni sistem pa je dobil še elektronski razdelilnik zavorne sile.
Zaradi tovarniških napak so bila določena vozila nekajkrat vpoklicana na pregled in popravilo. Vozila izdelana v januarju 2006 in 2008 so imela napako pri delovanju ročne zavore, pri nekaterih potniških izvedbah izdelanih v juliju 2006 se je zatikal zadnji zunanji varnostni pas, prihajalo pa je tudi do napak pri vzmetenju.
