Številni vozniki lahkih dostavnih vozil so že skusili neprijetne posledice malomarnosti pri namestitvi in pritrditvi tovora in tudi slovenske zavarovalnice imajo precej zahtevkov za povrnitev škode iz naslova poškodb na vozilih, ki jih je povzročilo premikanje tovora. Neustrezno nameščen in pomanjkljivo zavarovan tovor med vožnjo predstavljata veliko nevarnost, saj se usoden premik lahko zgodi že pri naglem zaviranju, v primeru trčenja pa tovor lahko predstavlja nevarnost tudi za voznika.
Za ponazoritev nevarnosti strokovnjaki navajajo primer 100 kilogramov težke žage, nameščene v tovorni prostor lahkega dostavnega vozila, ki pri sunkovitem zaviranju ob hitrosti 80 kilometrov na uro zdrsne proti predelni steni, ki ločuje tovorni in potniški prostor. Sila, ki nastane s premikom, je tolikšna, da žaga brez težav prebije steno, saj njena udarna sila ustreza šestkratni teži, torej 600 kilogramom. Posledice so nepredvidljive, tisti, ki so odgovorni za prevoz tovora z lahkimi dostavniki pa se nevarnosti pogosto ne zavedajo.
Strokovnjaki so namreč mnenja, da je kar 70 odstotkov tovora, ki se prevaža z dostavniki, slabo oziroma neustrezno pritrjenega, pogosti pa so primeri, ko tovor sploh ni zavarovan.
Velikost in teža tovora imata pomembno vlogo pri pravilnem nameščanju in pritrjevanju. Že samo nepritrjeno vedro z barvo, ki je bistveno lažje od omenjene krožne žage, ima lahko enako silovit pospešek in je prav tako nevarno.
Način pritrjevanja tovora je treba določati na osnovi teže in oblike. Pri oblikovno prilagojenem vpetju je tovor zložen neposredno ob čelno, zadnjo ali bočno stranico. Zloženi kosi ne smejo imeti vmesnega praznega prostora, kot pomoč je mogoče uporabiti drogove in ločevalne mrež. V tem primeru tovor varuje tudi zgradba vozila, pozornost pa je treba nameniti stabilnosti vseh kosov, da lahko zdržijo težnostni pritisk.
Pri pritrjevanju s sidranjem, se uporabljajo trakovi, ki tiščijo tovor ob nakladalno površino in tako povečujejo koeficient trenja. Pred nezaželenim premikanjem je tovor še dodatno zavarovan s podlaganjem protizdrsnih podlog. Pritrdilnih trakov mora biti dovolj in morajo ustrezati napenjalnim silam in obremenitvam pritrdilnih točk.
Oblikovno prilagojeno vpetje in sidranje je mogoče tudi kombinirati, zlasti, kadar je težko izbrati le enega od načinov. V takšnem primeru se oba načina dopolnjujeta.
Pravila natovarjanja in pritrjevanja
-Tovor mora biti zavarovan vedno, tudi na krajših razdaljah.
-Upoštevati je treba največjo dovoljeno obremenitev elementov za zavarovanje tovora.
-V vozilu naj bodo vedno pritrdilni trakovi, ločevalne mrež, zaporni drogovi in drugi pripomočki za zavarovanje tovora.
-Posebna pozornost naj bo namenjena delom tovora, ki so naloženi drug na drugega, da pri odpiranju vrat ne padejo iz tovornega prostora.
-Priporočljivo je dosledno pritrjevanje tovora
-Uporabljena naj bo oprema, ki je vgrajena v vozilo.
-Način vožnje naj bo prilagojen spremenjenim voznim lastnostim naloženega vozila
-Upoštevati je treba največjo uporabno obremenitev, dovoljeno skupno maso in osne obremenitve.
-Težki kosi tovora naj bodo naloženi v sprednjem delu tovornega prostora.
-Tovor, ki je višji kot širši, naj bo vedno zavarovan proti prevračanju.
-Nezavarovan tovor lahko prebije ločilno steno med tovornim in potniškim prostorom.
-Posebej skrbno naj bo zavarovan tovor, ki spada med nevarne snovi.
-Pri odprtih nakladalnih površinah je treba upoštevati, da lahko veter med vožnjo odpihne posamezne kose tovora.
-Tovor na priklopnem vozilu naj bo zavarovan enako kot na tovorni površini dostavnega vozila.
Posebej skrbno je treba zavarovati tovor na strehi vozila.
-Med kosi tovora naj ne bo praznih vmesnih prostorov.
-Tovor naj se prevaža samo v tovornem prostoru in ne v potniški kabini.
-Redno je treba preverjati ustreznost tlaka v pnevmatikah.
-Tovor naj bo zavarovan pred premikanjem zaradi sunkovitega zaviranja, nenadnega zavijanja ali slabe vozne podlage.
-Treba je upoštevati pravilno porazdelitev težnostne obremenitve.