DARS
G2-108, Dol pri Ljubljani - Šentjakob: Zastoj. A1-E57, Maribor - Ljubljana: Zastoj. R1-211, Medno - Ljubljana: Zastoj. H3 , Ljubljana - severna obvoznica: Zastoj. G2-106, Pijava Gorica - Škofljica: Zastoj. G2-104, Trzin - Črnuče: Zastoj. A2-E70, Obrežje - Ljubljana: Zastoj. A1-E61, E70, Koper - Ljubljana: Zastoj. A2-E61, Karavanke - Ljubljana: Zastoj. A2-E61, Ljubljana - Karavanke: Zastoj. A1-E57, Maribor - Ljubljana: Okvara vozila. H3 , Ljubljana - severna obvoznica: Delo. A2-E61, Karavanke - Ljubljana: Delo. R3-723, Čepinci - Meja Madžarska: Delo. R3-654, Štalcerji - Kočevska Reka: Delo. A2-E61, Karavanke - Ljubljana: Delo. RT-933, Breg - Jurklošter: Ovire. R3-608, Solkan - Lokve: Delo. A5 , Maribor - Pince: Ovire. A5 , Maribor - Pince: Delo. RT-911, Rudno - Rovtarica: Ovire. RT-915, Grda Draga - Pudob: Ovire. LC-012020, Bled - Bodešče - Lancovo: Ovire. LC-012020, Bled - Bodešče - Lancovo: Ovire. RT-930, Pesek - Oplotnica: Delo. RT-930, Pesek - Oplotnica: Tovornjaki. LZ-212540, Ižanska C.: Delo. R1-225, Kamnik (Mekinje) - Stahovica: Ovire. R3-639, Ljubljana (Šentvid) - Vodice: Delo. RT-902, Strmec - Mangart: Vreme. R1-207, Col - Ajdovščina: Ovire. R1-206, Ruska cesta (Erika - Vršič): Ovire. R1-206, Ruska cesta (Erika - Vršič): Ovire. RT-940, Pregarje - Harije: Delo. H7 , Dolga vas - meja z Madžarsko: Delo. LC-208070, Litija - Sava: Ovire. LC-078120, Šentjanž - Ic - Podklanec: Delo. G2-102, Peršeti - Most na Soči: Ovire. R3-710, Maribor - Vurberk - Ptuj: Ovire. RT-909, Sorica - Petrovo Brdo: Delo. R3-738, Tržošče - Hotemež: Ovire. RT-940, Zavrhek - Artviže - Pregarje: Delo. LC--702347, Za grabnom: Delo. LC-122010, Hrastnik - Radeče: Ovire. R3-702, Dravograd - Trbonje: Delo. R3-694, Velenje - Dobrteša Vas: Ovire. R3-656, (Dragarji) Zgornji Čačič - Osilnica: Ovire. R3-742, Podpeč - Brezovica: Ovire. RT-926, Koprivna - Črna: Ovire. R3-688, Poljčane - Majšperk: Ovire.

Pestro leto 2024 s številnimi novostmi pri lahkih gospodarskih vozilih

Letos se obetajo številni novi in prenovljeni modeli, vse več jih je na voljo električnim pogonom

Proizvajalci lahkih gospodarskih vozil za letošnje leto napovedujejo kar precej novih in prenovljenih modelov. Vse več jih bo na voljo tudi z električnim ali kakšnim drugačnim oblikam alternativnega pogona.

FORD

2023_FORD_TRANSIT_COURIER_EXTERIOR_02

Po jesenski predstavitvi nove generacije Transita Customa, ki je že naprodaj tudi na slovenskem trgu, bo letošnja pomlad v znamenju prihoda novega Transita Courierja, najmanjšega Fordovega dostavnika, ki je v novi izvedbi nekoliko zrasel in bo na voljo tudi z električnim pogonom, poleg tega bo kmalu sledila potniška različica Tourneo Courier.

FP_DOBLO_TRANZIT-banner-003-600x300

Kompaktni dostavnik je v novi  generacijski izvedbi postal večji; v dolžino meri 4,34 metra, nakladalna prostornina se je v primerjavi s predhodnikom povečala za četrtino na 2,9 kubičnega metra in sprejme dve evropaleti. Električni E-Transit Courier lahko naloži do 700 kilogramov in vleče prikolice do 750 kilogramov. Spredaj je 44-litrski predal za shranjevanje, ki ponuja prostor za polnilni kabel ali druge majhne predmete. Na hitri polnilnici je lahko baterija od 10 do 80 odstotkov napolnjena v manj kot 35 minutah. Hibridni in električni pogon bo poleti in jeseni na voljo tudi v Transitu in Tourneu Customu.

VOLKSWAGEN

Transporter_PanAm_container-harbor_FRONT-mule_06.png

Znamka Volkswagen Gospodarska vozila je razkrila prve podrobnosti nove generacije Transporterja, ki naj bi prišel na trg proti koncu leta. Pri Volkswagnu trdijo, da bo kljub tesnemu sorodstvu s Fordovim Transitom Customom z dizajnom sprednjega in zadnjega dela jasno prepoznaven,

Prvič bo na voljo s priključnim hibridnim pogonom (eHybrid) in popolnoma električnim pogonom (eTransporter). Novi (Fordovi) turbodizelski motorji bodo na voljo z močjo 81 kW (110 KM), 110 kW (150 KM) in 125 kW (170 KM). Sledili bodo priključno hibridni pogon s sistemsko močjo 171 kW (233 KM) in štirje električni pogoni s 85 kW (116 KM), 100 kW (136 KM), 160 kW (218 KM) in 210 KM. kW (286 KM).

Največji Crafter je po sedmih leti dozorel za posodobitev, ki se je le bežno dotaknila zunanjosti, največ sprememb pa je na armaturni plošči, ki bo odslej digitalna in pri asistenčnih sistemih. Štirivaljni dizelski motorji s turbinskim polnjenjem z visokim navorom bodo ponovno dosegli 103 kW (140 KM), 120 kW (163 KM) in 130 kW (177 KM).

STELLANTIS

cen_photo_20231023_229306_bigimage

Lahka gospodarska vozila imajo za koncern Stellantisvelik pomen, saj z letno količino 1,6 milijona dostavnikov trenutno predstavljajo tretjino prodaje. Ta naj bi se do leta 2030 podvojila, delež vozil na električni pogon pa naj bi narasel na 40 odstotkov. Za letošnje leto so predstavili prenovljena vozila šestih znamk  (Citroën, Opel/Vauxhall, Peugeot, Fiat Professional in ameriška podružnica RAM), katerih sprednji del se zdaj prilagaja osebnim avtomobilom. Prav tako so nadgrajeni dizelski motorji, ki imajo optimizirano porabo in so na voljo s tremi stopnjami zmogljivosti ter z ročnim ali samodejnim menjalnikom. Poraba goriva je nižja za 9 do 15 odstotkov, spremenjena obdelava izpušnih plinov pa zmanjšuje tudi emisije CO2. Hkrati so popolnoma preoblikovali armaturne plošče, žarometi imajo po novem tehnologijo LED, doseg srednje velikih električnih dostavnikov se v novi generaciji poveča na 330 kilometrov, doseg velikih dostavnikov pa v primerjavi s prejšnjimi modeli za 140 kilometrov na 420 kilometrov.

RENAULT

New Renault Master (2)

Nova generacija največjega Renaultovega dostavnika je zasnovana na prilagodljivi platformi, ki je pripravljena tudi za kasnejšo uporabo pri pogonih na gorivne celice. Spomladi, ko bo Master  pripravljen na svoje poslanstvo, bodo na voljo štirje dizelski motorji s 105 KM (77 kW) do 170 KM (125 kW) ter dve električni različici s 96 kW (130 KM) ali 105 kW (143 KM) in dve različni zmogljivosti baterije. Električni Master bo z enim polnjenjem lahko prevozil do 410 kilometrov, izbirati pa bo mogoče med sprednjim in zadnjim pogonom.

Zaradi krajšega pokrova motorja in bolj položnega vetrobranskega stekla ter nove strešne linije in ožjega zadka je količnik zračnega upora več kot 20 odstotkov nižji kot pri prejšnjem modelu. Poraba in izpusti CO2 pri različicah z dizelskim motorjem so v povprečju nižji za 1,5 litra na 100 kilometrov oziroma 39 gramov na kilometer. Tudi poraba energije električnih različic se je v primerjavi s prejšnjim (Master E-Tech Electric) izboljšala za 20 odstotkov.

TOYOTA

toyota-proace-max-5_bigimage

Po tem, ko je japonska Toyota s pomočjo koncerna Stellantis vzpostavila združbo lahkih gospodarskih vozil v manjšem in srednjem razredu, bo z novim dostavnikom zapolnila še vrzel med večjimi modeli. Tudi tokrat so si vozilo »izposodili« pri že omenjenem koncernu in novi Proace Max je v tesnem sorodstvu s Fiatom Ducatom, Peugeotom Boxerjem, Citroënom Jumperjem in Oplom Movanom, ki bodo vsi deležni osvežitve.

V skladu s Toyotinim večsmernim pristopom k ogljični nevtralnosti bo dostavni novinec na voljo z električnim pogonom, s čimer japonska znamka poudarja svoje prepričanje, da kupci že zdaj potrebujejo vrsto cenovno dostopnih in praktičnih možnosti za pospešitev zmanjševanja CO2 in za uspešen prehod na mobilnost brez emisij v prihodnosi. Najnovejša baterijska električna tehnologija zagotavlja doseg do 420 km (standard WTLP).

MERCEDES-BENZ

The new Mercedes-Benz eSprinter  The new Mercedes-Benz eSprinter

Mercedes-Benz pospešeno uvaja  elektrifikacijo tudi v lahka gospodarska vozila in pošilja na ceste novo izvedbo električnega Sprinterja, ki bo v vseh pogledih zasenčil predhodnika. Pri vožnji v prototipni razvojni fazi je predserijski modelom na relaciji Stuttgart-München in nazaj prevozil celo 475 kilometrov z enim polnjenjem baterije in s porabo 21,9 kilovatne ure na 100 kilometrov. Sinhroni motor s trajnim magnetom ima največjo moč 100 ali 150 kilovatov in obakrat enak navor 400 Nm.

Za razliko od dosedanjega dostavnika, ki je bil zasnovan na običajni platformi za termične motorje, novi e-Sprinter prehaja s sprednjega na zadnji pogon in bo na voljo  v različnih izvedbah in dolžinah karoserije ter s podaljški in nadgradnjami. Pri novem e-Sprinterju so za oskrbo z elektriko na voljo tri različne baterije, z zmogljivostjo 56, 81 ali 113 kilovatnih ur. Baterije se lahko polnijo s trifaznim izmeničnim tokom z največ 11 kilovati ali na javnih polnilnicah z enosmernim tokom z največ 115 kilovati. V idealnih pogojih bi morale biti na 80 odstotkov napolnjene v 28 do 42 minutah, popolna napolnjenost s stenske omarice pa naj bi zahtevala od pet in pol do enajst ur.