Hilux je eden najbolj znanih modelov japonske Toyote, zagotovo pa eno najbolj prepoznavnih odprtih terenskih dostavnikov. Zgodba o uspehu se je začela pisati leta 1968, ko se je začela proizvodnja prve generacije, pravzaprav so jo začeli v takratnem obratu Hino Motors. Ime Hilux je je nastalo kot zlitje zmogljivega tovornega vozila in luksuznega avtomobila, ki se je s spremembami in posodobitvami skozi osem generacij obdržalo vse do današnjih dni. Hilux je z 18 milijoni prodanih primerkov postal najbolje prodajano vozilo tega razreda in danes ga poznajo kar v 180 državah in regijah po svetu. Poleg tega je trdoživi poltovornjak svojo zmagovalnost dokazal tudi z osvojitvijo Severnega pola, islandskih vulkanov in Antarktike, prav tako pa ima zabeleženo tudi sodelovanje na slovitem reliju Dakar.
- generacija (1968-1972)
Hilux prve generacije je začel s proizvodnih obratov prihajati na prvi pomladni dan leta 1968. Sprva so mu namenjali 1,5-litrski bencinski motor s 57 kilovati (78 KM). Najprej je bilo vozilo na voljo s krajšo in nato še z daljšo medosno razdaljo, čez slaba tri leta so posodobili tudi motor, ki je dobil na 1,6-litra povečano gibno prostornino, kar je zadostovalo za najvišjo hitrost 130 kilometrov na uro. Proizvodnja je potekala v obratu Hino Motors in Hilux je bil zamenjava za njihov ostareli model Briska. Prve Hiluxe so že leta 1969 izvozili tudi v ZDA.
- generacija (1972-1978)
Druga generacija Toyotinega odprtega terenskega dostavnika je prišla na ceste maja leta 1972. Vozilo je pridobilo več notranjega udobja, dolžino tovornega prostora so povečali na 2,25 metra, prišel je tudi nov 2,0-litrski motor in na izbiro je bil celo tristopenjski samodejni menjalnik. Tri leta po nastopu druge generacije so vozilo precej temeljito preoblikovali in mu namenili več serijske opreme. Zanimivo je, da so v ZDA nekateri predelovalci na Hiluxa montirali tudi bivalno nadgradnjo.
- generacija (1978-1983)
Tretja generacija Hiluxa je prinesla s sbeoj pomembno prelomnico, štirikolesni pogon, ki so ga kot možnost uvedli v januarju leta 1979. Od motorjev je ostal 2,0-litrski štirivaljnik, ki je bil namenjen tudi terenskemu modelu Land Cruiser. Septemba istega leta se je v Hiluxu zavrtel dizelski motor, izpopolnili pa so tudi samodejni menjalnik. Za amerišpki trg so ob koncu proizvodnje tretje generacije namenili luksuzno izvedbo v omejeni seriji, ki je imel med doplačilno opremi tudi volanski servoojačevalnik in klimatsko napravo, pogonu pa je bil namenjen 2,4-litrski bencinski vrstni štirivaljnik.
- generacija (1983-1988)
Jesen leta 1983 je Hilux pričakal v četrti generacijski podobi in znatnimi oblikovnimi spremembami, ki so bile vidne predvsem na sprednjem delu. Pomembna novost je bila tudi podaljšana kabina, ki je ponujala dodaten prostor za prednjima sedežema. Poleg bencinskih sta bila v ponudbi dva dizelska motorja, prvič je vozilo dobilo neodvisno prednje vzmetenje, zadnji stabilizator za štirikolesno gnane različice in samodejno izključitev sprednjega diferenciala. Proti koncu proizvodnje te generacije se je pod Hiluxovim motornim pokrovom zavrtel tudi 3,0-litrski bencinski šestvaljnik. Čeprav so četrto generacijo uradno zamenjali leta 1988, so takšnega Hiluxa v Južnoafriški republiki proizvajali vse do leta 1997.
- generacija (1988-1997)
Peta generacija je na svetovnih trgih vztrajala kar devet dolgih let. Hilux je bil ponovno na voljo v izvedbi z običajno ali podaljšano medosno razdaljo, ki so jo raztegnili na tri metre. Notranjost je pridobila dodatno prostornost in udobje, že nekaj časa je bila na voljo tudi podaljšana kabina s štirimi vrati, ki je še bolj poudarila Hiluxovo dvojno vlogo tovornega in potniškega avtomobila hkrati. Leta 1991 so Hilux začeli izdelovati tudi v Združenih državah Amerike, takrat so bile narejene tudi manjše oblikovne spremembe na sprednjem delu. Iz tega obdobje je zanimivo sodelovanje s Volkswgnom; nemški proizvajalec je namreč Hiluxa izdeloval in prodajal pod imenom Volkswagen Taro, vztrajali so vse od leta 1989 do 1997, a njihovo vozilo je bilo daleč od pričakovanih prodajnih številk.
- generacija (1997-2005)
Leta 1997 novo, šesto generacijo Hiluxa je Toyota izdelovala kar v petih tovarnah, poleg japonske v Hamuri, šev obratih v Kolumbiji, Na Filipinih, na Tajskem in v Venezueli. Vozilo je bilo ponovno deležno oblikovnega pomlajevanja na različnih trgih pa je bilo skupaj na voljo kar osem bencinskih in dizelskih motorjev, ter petstopenjski ročni ali štiristopenjski samodejni menjalnik. To je bila tudi zadnja generacija Hiluxa, ki je prihajala z domače japonske tovarne.
- generacija (2004-2015)
Sedmo generacijo so leta 2004 najprej začeli izdelovati v Toyotini tovarnina Tajskem. Odveč je poudrjati, da so razvojniki ponovno temeljito tehnično in oblikovno posodobili vozilo, ki pa je še naprej ostalo eno najbolj trdoživih v svojem razredu. Evropskim kupcem je bil namenjen 2,5-litrski turbodizelski štirivaljnik s 76 ali 107 kilovati (104 oziroma 145 KM), ali 3,0-litrski s 121 kilovati (165 KM), na drugih trgih so bili na voljo tudi bencinski motorji. Leta 2011 je bil Hilux sedme generacije nekoliko posodobljen. Ta generacija se je proslavila tudi z udeležbo na slovitem rallyju Dakar. Vozilo je bilo seveda temeljito predelano, pod motornim pokrovom pa je rohnel bencinski osemvaljnik.
- generacija (2015)
V počastitev 50. obletnice so pri Toyoti pripravili posebno serijo osme generacije z imenom Invincible 50 Chrome Edition, ki jo zaznamujejo številni kromirani dodatki na zunanjosti in poseben priložnostni emblem na vratih. Kot vse ostale različice, je tudi jubilejni Hilux na voljo z 2,4-litrskim turbodizelskim štirivaljnikom, ki razvije 110 kilovatov (150 KM) pri 3400 vrtljajih in doseže 40 Nm navora v območju od 1600 do 2400 vrtljajev. Tovarniško obljubljena poraba goriva je 6,8 litra na 100 kilometrov, izpust ogljikovega dioksida pa znašajo 178 gramov na kilometer. Lani so pri Toyoti prodali 41.044 Hiluxov in postavili novo prodajni rekord ter presegli prejšnjega iz leta 2007, ko je bilo prodanih 40.104 teh vozil.
