Avtomobilska znamka Škoda letos praznuje 125 let in ob jubileju je tovarna svoje oblikovalce spodbudila, da so si zamislili nekatere najbolj znane stare modele v novi podobi. Med njimi je najbolj zanimiva študija 31-letnega Daniela Hájeka, ki si je zamislil sodobno interpretacijo nekdanjega dostavnika Škoda 1203. “To je bil nekako moj prvi avto, uporabili smo ga na naši kmetiji, in ko sem bil star petnajst let, so mi tu in tam pustili zagnati motor in ga voziti po polju,” svojo izbiro pojasnjuje Hajek, ki si je reinkarnacijo zamislil kot sodoben avtodom z dvižno streho.
Podobo legendarnega kombiniranega vozila je želel prenesti v 21. stoletje, vendar se je skušal izogniti preveč očitnemu retro slogu. Najtrši oreh je bil zadnji del vozila, kajti prvotni 1203 je razmeroma ozek, poleg tega je bilo treba najti način, kako se sklicevati na žaromete, ki so bili pri 1203 enaki kot pri modelu 1000 MB. V sodobni viziji je novi 1203 postavljen na osnovo Volkswagnovega Transporterja, pogonski sklop pa bi bil lahko električen, kar bi omogočilo boljšo izrabo prostora. V notranjosti prevladuje minimalistična armaturna plošča z vodoravno postavljenim dvokrakim volanom. Zanimivo, da informacijsko-razvedrilnega sistema ni, saj naj bi voznik za dostop do informacij uporabljal svoj pametni telefon ali tablični računalnik. Armaturna plošča ima le majhen informacijski zaslon za volanom in poleg prezračevalnih odprtin.
Pri Škodi sicer zaenkrat ne razmišljajo o podobnem serijskem vozilu, saj bi morali najprej razviti svoj dostavnik, kar pa je ob Volkswagnovi koncernski prevladi malo verjetno. Seveda pa presenečenja niso popolnoma izključena.
ŠKODA 1203
Škoda 1203 je bilo najbolj množično češkoslovaško lahko gospodarsko vozilo 20. stoletja. Prvič so ga predstavili 14. septembra 1968 na sejmu strojev v Brnu. Ti dostavniki so zaznamovali življenja številnih Čehov in Slovakov od zibelke (kot reševalno vozilo) do njihovega zadnjega počivališča (kot mrliško vozilo), ob številnih izvedbah v obliki minibusov, kombijev, ter komunalnih in intervencijskih vozil. Dostavnik z enoprostorsko karoserijo je poganjal bencinski štirivaljni motor z močjo 38 kW. Sprva so ga izdelovali v Vrchlabíju, leta 1981 pa so proizvodnjo preselili v Trnavo na Slovaškem, kjer so 1203 izdelovali vse do druge polovice devetdesetih let.
