DARS
R1-207, Črni Vrh - Col: Tovornjaki. RT-909, Sorica - Petrovo Brdo: Delo. R1-206, Vršič - Trenta: Vreme. R2-425, Poljana - Šentvid: Ovire. G2-102, Peršeti - Most na Soči: Ovire. R3-605, Kambreško - Kuščarji - Livek: Vreme. RT-902, Strmec - Mangart: Vreme. R3-609, Predmeja - Lokve: Vreme. R3-608, Čepovan - Dolenja Trebuša: Vreme. LC--681759, Kidričeva ulica: Ovire. R2-403, Kneža - Podbrdo: Tovornjaki. R3-709, Maribor (Malečnik) - Pernica: Ovire. LC-078120, Šentjanž - Ic - Podklanec: Delo. R3-709, Maribor (Malečnik) - Pernica: Ovire. R3-608, Lokve - Čepovan: Vreme. RT-940, Pregarje - Harije: Delo. R3-710, Maribor - Vurberk - Ptuj: Ovire. R2-438, Šentilj - Trate: Ovire. RT-926, Koprivna - Črna: Ovire. G2-102, Robič - Staro Selo: Ovire. R2-428, Sestre Logar - Pavličevo Sedlo: Delo. R3-640, Rakek - Logatec: Delo. RT-933, Breg - Jurklošter: Ovire. R3-687, Dole - Ponikva - Loče: Delo. LC-183420, Koroška cesta: Delo. RT-908, Mojstrana - Vrata: Vreme. RT-915, Grda Draga - Pudob: Ovire. G2-112, Ravne - Dravograd: Ovire. NK-690, Tržec - Zgornji Leskovec: Ovire. LC-226170, Laze - Planina: Vreme. R2-402, Gonjače - Dobrovo: Ovire. R3-670, Bizeljsko - Orešje: Delo. R3-642, Podpeč - Ig: Delo. RT-911, Rudno - Rovtarica: Ovire. RT-910, Sorica - Podrošt: Ovire. LC-690820, Kovinarska Koča - Krma: Delo. LC--121031, cesta brez imena: Delo. G1-4, Otiški Vrh - Slovenj Gradec: Ovire. RT-930, Pesek - Oplotnica: Delo. RT-930, Pesek - Oplotnica: Tovornjaki. LC-107070, (Bočna) - Homec - Grušovlje: Ovire. R3-644, Ljubljana (Šmartinska cesta) - Šentjakob: Delo. LC-468080, Lukovica - Vnanje Gorice: Delo. LC--323058, Za grabnom: Delo. LC--702347, Za grabnom: Delo. R3-654, Štalcerji - Kočevska Reka: Delo. A5 , Maribor - Pince: Ovire. RT-916, Dragarji - Medvedjek - Draga: Delo. LC-213090, cesta V Gameljne: Delo. R3-702, Dravograd - Trbonje: Delo.

Zgodba o legendi je stara 70 let

Volkswagen Bulli skozi šest generacij z najdaljšo proizvodnjo med lahkimi gospodarskimi vozili

8. marec je najbolj znan kot mednarodni dan žena, poseben pomen pa ima tudi za znamko Volkswagen. Na ta dan leta 1950 so namreč izdelali prvi primerek Transporterja in doslej še nobeno drugo gospodarsko vozilo ni imelo tako dolgega proizvodnega obdobja. Po »hrošču« (Beetlu) je bila to druga svetovna uspešnica znamke in do danes so skozi šest generacij izdelali že več kot 13 milijonov vozil modelne serije.

Legendarno pa ni samo vozilo, ampak tudi idejni začetki. Poleg Beetla je rastoče gospodarstvo v Evropi takrat potrebovalo večje vozilo. Rešitev je bila originalna ideja Volkswagna za kompaktno komercialno vozilo z večjim uporabnim prostorom, ki je vključevala bokserski motor zadaj, voznikov sedež daleč naprej in veliko vmesnega prostora.

T1 – od 1950 do 1967.

Volkswagen je 11. novembra 1949 medijem razkril ročno izdelani prototip dostavnika. Zanj so  hoteli patentnem uradu registrirati ime “Bully”, a so imeli smolo, ker si  je pravice že zagotovilo drugo podjetje, zato so ime hitro spremenili v Bulli, vendar je ostalo neuradno.

Zgodovina Bullija je pravzaprav potovanje skozi čas. Današnji ljudje nimamo nobenega spomina ali le nekaj takšnih, ki trajajo 70 let, lahko pa pomaga premostiti desetletja glasba. Pred 70 leti je bil Bing Crosby glasbeni superzvezdnik; njegov “Beli božič” je še vedno ena najbolj prodajanih pesmi vseh časov. Volkswagen je bil takrat le zagonsko podjetje. Njegov najnovejši izdelek: Transporter. Motor in menjalnik sta prišla iz hrošča, karoserija, vključno z ojačanim podvozjem, je bila razvita na novo.  Največja korist je bila 750 kilogramov nosilnosti. Dostop v notranjost so omogočala krilna ali pozneje dodatna drsna vrata na sovoznikovi strani. T1 se je predstavil kot tovorno vozilo, potniški kombi in kot osemsedežni avtobus. Najbolj legendarni Bulli je sledil leta 1951, “Micro Bus De Luxe” – neuradno znan kot “Samba bus” – z dodatnimi izrazitimi strešnimi okni in zložljivo streho. Leto pozneje se je na trgu pojavil odprti dostavnik, Westfalia je prispevala  modul za kampiranje, s katerim je transporter postal prvi kompaktni avtodom. Leta 1956 so proizvodnjo preselili v nov obrat v Hannovru, da bi bolje zadovoljili stalno naraščajoče povpraševanje po vozilu. Od leta 1957 so ga proizvajali tudi v Braziliji.

T2 – od 1967 do 1979

To so bili divji časi v katerih ni bila izumljena samo rockovska glasba: avgusta 1969 so glasbeniki, kot so Jimi Hendrix, Joan Baez in Bob Dylan, pisali zgodovino v Woodstocku in Pete Townshend iz skupine The Who, je sestavil legendarno rockovsko opero “Tommy” . Tri dni miru in glasbe v Woodstocku, na katerih so bile posnete najbolj znane fotografije vseh modelov VW Bus: “cvetlične moči T1” s parom na strehi. Dve leti pred tem so v Hannovru začeli proizvodnjo druge generacije Transporterja.

T2 je ponazarjal nov pomen uporabnosti. Imel je nov sprednji del, zdaj brez značilne oblike črke “V” ukrivljeno vetrobransko steklo in rešetko za dovod zraka pod njim, bočna drsna vrata so postal serijska. Kot avtodom z dvigljivo streho iz Westfalie streho, je postal svetovni popotnik.  Od leta 1972 je obstajala celo izvedba z električnim motorjem.  V obratu v Hannovru so izdelali 2,14 milijona vozil, dokler ga leta 1973 ni nadomestil T3. Proizvodnja se je v Južni Ameriki in Južni Afriki nadaljevala precej dlje. Tovarna VW v Sao Paolu ima rekord po najdaljšem obdobju proizvodnje. Zadnjih 1.200 primerkov T2 posebne serije  56 Anos Kombi  so bili izdelani konec leta 2013.

T3 – od 1979 do 1992

Svet se je do konca sedemdesetih znova spremenil in spominu spet pomaga glasba. Pesem “Sultans Of Swing” skupine Dire Straits je bila predvajan na avtomobilskih radijih s kristalno čistim zvokom; skupina Police je izdala “Message In A Bottle” in Pink Floyd je ustvaril najuspešnejši dvojni album na svetu z “The Wall”. Volkswagen je to zvočno kuliso pospremil leta 1979 z novim T3. Konceptualno ima povezave s prejšnjim modelom, vendar svoje ideje prenaša v sedanjost zahvaljujoč novim in sodobnim tehnologijam. Volkswagen je močno napredoval na področju pasivne varnosti. Širša karoserija z nespremenjeno dolžino in višino je ponudila tudi več prostora za potnike in tovor, k čemur je prispeval koncept ravnega motorja. Od leta 1981 so bili prvič na voljo tudi dizelski motorji. Novo podvozje je ponujalo upravljanje in udobje kot v osebnih avtomobilih.

Leta 1985  so pri Volkswagnu dodali še številne novosti. Bencinski motorji so dobili katalizatorje dizelski pa turbinske polnilnike. Predvsem pa so paleto izdelkov obogatili modeli s pogonom na vsa kolesa z viskozno sklopko med sprednjim in zadnjim kolesom. Zahvaljujoč izboljšani izrabi prostora je T3 postal še boljša osnova za avtodome. Ko je zadnji T3 zapustil proizvodno linijo v tovarni v Hannovru, je bilo prodanih 1,3 milijona primerkov. V Južni Afriki se je proizvodnja T3 nadaljevala do leta 2005 kot desno volan. To je povečalo skupno prodajo na več kot 1,4 milijona.

T4 – od 1990 do 2003

Minilo je 30 let, odkar je Roxette pela “To mora biti ljubezen”, UB 40 pa “Kingston Town”. V letu 1990 se je zgodila tudi tehnična revolucija s prvencem T4: Po 40 letih zadnjega pogona s ploskim motorjem je znamka Volkswagen Gospodarska vozila spremenila koncept. Zdaj je bil motor nove serije – in kasneje tudi VR motorji – nameščen spredaj in je poganjal sprednja kolesa. Ta prehod je spremenil obliko, vzmetenje, motorje in prostor. Zdaj je bilo na razpolago precej več prostora, predvsem zadaj, kjer je ploščati motor odvzemal nekaj prostornine v T3. Novo neodvisno zadnje vzmetenje in dodatni štirikolesni pogon sta zahtevala precej manj prostora. Nova postavitev pogonskega sklopa in podvozje sta  vodljivost še bolj približala osebnemu avtomobilu. Spredaj je imel T4 dovolj prostora za prečno nameščene vrstne štirivaljne in petvaljne motorje.

Pri novem Transporterju so prvič ponudili tudi dve različni medosni razdalji. Medtem je leta 1995 znamka Volkswagen Gospodarska vozila postala samostojna v okviru koncerna in je bila uspešnejša kot kdaj koli prej. T4 je doživel obsežno posodobitev v modelnem letu 1996. Veliko se je spremenilo, zlasti pod pokrovom motorja. Petvaljni dizelski motor, ki so ga ponudili v modelu T4, je bil prvi TDI (turbodizelski z neposrednim vbrizgom), ki je bil vgrajen v enega od dostavnikov. Daljši prednji del je celo omogočil vgradnjo bencinskega motorja VR6. Ko se je leta 2003 upokojila četrta generacija, je bilo prodanih 1,9 milijona primerkov v vseh različicah.

T5 – od 2003 do 2015

Ta generacija je še skoraj v sedanjosti. Tudi njihova glasba. Zvoki te dobe so raziskovali nove dimenzije. 50 Cent je izdal “In Da Club”, Robby Williams pa se je zavihtel na lestvice s “Feel”. Ko je v začetku leta 2003 prišla že peta generacija Bullija, je bil oblikovalski koncept nadaljevanje linij predhodnika. Vendar so njegove širše in izrazitejše karoserijske linije novincu dale veliko močnejši videz. Razvojniki so sistematično prilagodili notranjost za boljšo ergonomijo. To je bilo še posebej opazno na voznikovem delovnem mestu, ki so ga odlikovali volan z nastavitvijo nagiba in višine ter nova prestavna ročica na sredinski konzoli. Ker je imela večina različic T5 Multivana drsna vrata na obeh bokih, je bila miza za potnike zadaj premaknjena z leve bočne stene na sredino vozila in nameščena na talne tirnice, kar je omogočalo postavitev po želji.

Novo Californio so začeli proizvajati v tovarni  gospodarska vozila Volkswagen v Hannovru. Na začetku so za pogon skrbeli štirje turbodizli  in dva bencinska motorja. Popolnoma na novo so razvili  pogon na vsa kolesa 4MOTION s prilagodljivo in električno regulirano večplošno sklopko med sprednjo in zadnjo osjo.

Oktobra 2010 je Volkswagen z edicijo 25. praznoval 25. obletnico Multivana. Do leta 2015 je iz montažne linije v Hannovru prišlo približno 1,65 milijona vozil T5.

T6 in T6.1 – od 2015 do 2019 / od 2019

T6 je leta 2015 zapeljal na ceste kot naslednjo evolucijska stopnja svojega predhodnika. Novega Bullija so zaznamovali novi motorji, še bolj inteligentni sistemi za pomoč vozniku in nov multimedijski sistem. Na zunanjosti je bil najbolj opazen spremenjen prednji del. Kljub vsej svoji inovativni energiji je nova dvobarvna kombinacija vzbudila prijetne spomine na prvo generacijo Bullija. Ena najpomembnejših posodobitev je bila skrita pod motornim pokrovom, kjer so se vrteli štirje novi TDI motorji in dva TSI motorja s sistemom stop-start.

S posodobitvijo T6 in nadgradnjo v T6.1 jeseni 2019 je znamka Volkswagen Gospodarska vozila dostavnik prenesla v dobo digitalizacije. Nova armaturna plošča je prvič ponudila popolnoma digitalne instrumente, infozabavni sistemi so interaktivno povezani in ponujajo spletne funkcije in storitve, ki segajo vse do digitalnega upravljanja voznega parka. Nov elektromehanski servo volan je odprl tudi možnost novih vozniških funkcij. Tako Bulli dobiva še večji zagon za naslednjih 70 let. Obstaja več kot dovolj idej, kakšna bi bila lahko prihodnost najdlje izdelovanega lahkega gospodarskega vozila na svetu. In jasno je, da  bodo prihodnja leta bodo za bolj vznemirljiva in zanimiva kot kdaj koli prej. Prihodnost bo in priprave na proizvodnjo ID.BUZZ, ki se bo začela leta 2022, v Hannovru že intenzivno potekajo.